nedelja, 28. avgust 2016

Teden 34

Zadnji teden, ki je še dišal po počitnicah, se je iztekel. Delo se kopiči, doma smo v polnem selitvenem zagonu ( = kupi stvari, ki jih je treba odpeljati, sortirati, prestaviti + povsod polno prahu). V začasnem studiu najdem komaj kaj, a ne bo več dolgo trajalo.

K štempljani ogrlici po navodilih Jane Lehman sem naredila še zapestnico. Vedno bolj sem navdušena nad tem, koliko drobnarij pogruntam, če ponovno nekaj delam v isti tehniki, barvah in oblikah, ker se osredotočim zgolj na izdelavo. Dolgoročno bi bilo to seveda dolgočasno, tako pa pusti pozitiven vtis, ker ni neprijetnih presenečenj, tipanja v prazno in ponesrečenih izdelkov. 
Začenja se novo šolsko leto, ki je vedno do neke mere tipanje v prazno, upam le, da bo v njem tudi čim več pozitivnih presenečenj.
Bodite lepo, 
Kristina 

ponedeljek, 22. avgust 2016

Teden 33

Zadnji teden dopusta smo ugriznili v kislo jabolko in začeli z nujnimi selitvami po hiši. Že opisati jih je zapleteno, kaj šele izvesti. Na kratko, živimo na nivoju 3, se malce tlačimo in po maminem odhodu v dom punce selimo v nivo 2, ki je prazen. To pa pomeni, da se s soprogom končno lahko nastaniva v celoti na vrhu - vsak dobi veliko sobo za računalniški oziroma ustvarjalni studio. Samo moj študijski kotiček in knjižnica ostaneta na nivoju 1. 
Preden začnem urejati novi studio pa je bilo med drugim treba delno pospraviti delno preseliti tale grozoviti nered v starem ustvarjalnem kotu. Preden je lepo, je vedno razdejanje in zdaj smo točno tam. Veselim se, da se mi ne bo vse ves čas prašilo in da bom novo opremo nakupovala postopoma, a točno tisto, kar sem si /si bom zamislila. 


Veselim se tudi, da se bom igrala s tehniko posnemanja keramike od Iris Mishly, ki sem je kupila že pred časom, pa odložila in pozabila. Tale prvi poskus je rahlo preveč rožnat, a mi je vseeno všeč. Naslednji projekt bo pripadajoča zapestnica. 
Lep teden,
Kristina

torek, 16. avgust 2016

Teden 32

Dopust se hitro izteka in kot ponavadi imam sedaj sto in eno idejo, kaj bi še naredila. Nasprotno od časa, ustvarjanje gre počasi. 
Najprej dekca. Tu sem na čistem, imam narejenih 30 dodatnih kvadratov in 16 rednih, ki so bili objavljeni. Pojavil pa se je matematičen problem. Vsak naslednji kvadrat sem merila po predhodnem in ne po prvem. Tako je bil zajeten kupček po morju podoben piramidi. Ker vem, kako zapleteno je sestavljanje celotne kompozicije, dodajam ustrezno število vrstic k premajhnim kvadratom. V septembru jo bom sestavila in ob koncu leta dodala le manjkajoči dve vrstici iz kvadratov, ki jih bom še naredila in obrobo. 

Tule se malce vidi, kako neenaki so kvadrati, moja dekleta pa so me podučila, da sem padla na nekem osnovnem psihološkem preizkusu s tem svojim merjenjem. Lekcijo si bom zagotovo dobro zapomnila. 

Tole je zadnji izmed rednih kvadratov, res prijeten za delo in za oko. Avtorica mu je dala ime "Joyful" - vesel, razveseljiv.

Lotila sem se tudi fimanja in poizkušala udejanjiti nove ideje, pa mi čisto nič ni uspelo. Skrajno razkurjena sem se ukvarjala z mislijo, da za poleti ali za celo leto zaključim s tem (beri - vse zmečem nekam in se ne dotaknem več). Potem pa mi je ob pogledu na ogrlice, ki jih najraje nosim, padla na misel ideja, da bi nujno rabila zapestnice. To se je obneslo odlično in tu je eden izmed novih kompletov. Pri izzivu Polymer clay challenge sem še vedno 6 tednov v zaostanku, a se bom borila do konca in upam, da bom vsaj decembra na čistem. 


Noro dobro je bilo pacati s suhimi pasteli in našla sem kar nekaj dobrih tehničnih rešitev za stvari, ki so mi nagajale pred dobrim letom pri ogrlici. 
Lep zaključek poletja,
Kristina

nedelja, 07. avgust 2016

Teden 31

Teden, ko se je bilo treba prizemljiti nazaj na vsakdan - plevel na vrtu in povsod okrog hiše, kjer je le možno, je poskrbel za to. O njegovih koreninah in tehnikah preživetja, bi lahko napisala celo razpravo, bitka se mi vedno zdi že vnaprej izgubljena, glede na to, da ne uporabljam kemičnih sredstev za zatiranje. 

Na svoj praznik se je vrnila najstarejša hčerka, nato še najmlajši dve. Počasi bo postalo spet živahno.


Po dolgem dveletnem premoru sem se lotila perlanja. V navdih so mi Art nouveau motivi, prvič sem delala z miyuki perlicami in sem navdušena. Zaradi počasnega podopustniškega tempa pa obeskov še nisem zmontirala. V delu imam še zapestnico.
Lep počitniški pozdrav,
Kristina

sobota, 30. julij 2016

Tedna 29 in 30

 Dva čudovita tedna odklopa v dvoje sta minila kot blisk - vreme in morje idealno, mir in praktično popolna svoboda.


 Športala nisem prav veliko, na sprehodu do sladoleda pa sem srečala kak grdi in obliko lepih račkov.

 Takole prazno je bilo zjutraj, ko sem šla na dolgo plavanje, slika pa je seveda narejena zvečer. Take jutranje telovadbe bi se zlahka privadila, pa na naši reki ni možna. :-D

Nastal je tudi takle kup kvadratov za dekco - naredila sem vse dodatne, ki jih rabim poleg 24 objavljenjih na blogu  Moogly. Pa tudi brala sem in perlala po več kot dveh letih, skratka uživancija. 
Tudi vam lep odklop, kakršenkoli je in kjerkoli ga preživljate. 
Kristina

petek, 15. julij 2016

Teden 28

Ta teden sem začela loviti velik zaostanek pri izzivu Polymer Clay Challenge, a je moj tempo počitniško počasen. Upam, da bom do septembra na ničli. 

 Po tednih izdelki spadajo še v maj, zato se mi je zelo "rožcalo". Začela sem s spominčicami...
 ... nadaljevala z anemonami,
 ... končala s črno rožo. (Za vse tri sem navdih našla pri Rusinjah.)
Posebna oblika perle pa mi je padla v oči pri Moclay. Je kar zahtevna za izdelavo, čeprav prvi vtis ni tak. Ponuja tudi obilo možnosti kombiniranja.
V upanju, da se poletje kmalu vrne in nas neha zebsti,
lep pozdrav, Kristina.

petek, 08. julij 2016

Teden 27

Nedvomno najbolj težko pričakovan in po eni strani najlepši teden v letu - prvi teden dopusta, čeprav odklop ni sam po sebi umeven. Na vrtu me je čakala prava džungla, ki sem jo delno očistila, vrgla sem se tudi v kvačkanje in klekljanje. 


Pol dneva sem porabila, da sem po raznih kotih našla pripomočke in izbrala vzorec, ki je zares "vintage". Na njem je podpisano pokojno podjetje "Dom", ki je za drobiž odkupovalo čipke naših mam in babic ter jih drago prodajalo naprej. 







Kljub vročini kvačkam, tule so redni kvadrati od 9 do 13 in dva dodatna. Zdaj zaostajam samo še za enega, ki je bil objavljen včeraj. 
Mirno, ustvarjalno in veselo poletje,
Kristina

nedelja, 03. julij 2016

Tedna 25 in 26

Druga polovica junija običajno pomeni zgolj konec šolskega leta, številne prireditve, obračun in ovrednotenje trdega dela preteklih desetih mesecev - letos pa je zame poleg vsega naštetega v tem času prevladovala, me navdihovala in navduševala kleklana čipka. V Ljubljani je potekal mednarodni kongres OIDFA, ki ga je spremljala osrednja razstava na Gospodarskem razstavišču in številne čudovite spremljevalne razstave. Če bi bila upokojena, bi obiskala prav vse. Tako pa sem ponosna, da sva s prijateljico uspeli v natrpan urnik vriniti obisk ljubljanske razstave, tiste v naši mali vasi (ki je pritegnila pisano mednarodno publiko) in razstave šole iz St Petersburga v Ruskem centru za znanost in kulturo (Ciril Metodov trg 1).

 Eden od primerkov z osrednje razstave, ki ga je izdelala moja sestra.

 Prispevek moje sestre na natečaju na temo mladost. 

Japonski izdelek na natečaju. 

Ko vidiš takele obleke v živo, stojiš odprtih ust, po glavi se ti začnejo voziti podobe punkljev, klekeljnov in vzorcev. Slika je z neke druge razstave, našla sem jo tule, srednja in desna obleka sta bili tudi v Ljubljani. Še bolj noro je, da so stvari nosljive (predvsem brezrokavnik iz moherja pa tudi pončoti).
Posledica vsega tega je velika nostalgija po kleklanju, ki sem ga zaključila pred 35 leti. Za začetek dopusta bom po raznih kotih poiskala pripomočke in se lotila kakega izdelka za osvežitev znanja. Kako bom vse uskladila s 100 idejami, ki sem jih za poletje imela že prej, je drugo vprašanje. 
Lep skok v julij vam želim, 
Kristina 


petek, 17. junij 2016

Teden 24

Dan D je mimo in v svet je odšla moja tretja generacija devetošolcev. 

Vse se je vrtelo okrog osrednje teme - sonce in sončni žarki, 

... tudi torta.

Zlato so se svetila priznanja (tule za 2. mesto na državnem tekmovanju iz francoščine) in knjiga najboljših učencev.



Ali so vedeli, kakšno obleko bom imela, da sem dobila rože v enaki modri barvi?

In najbolj ganljivo - vseh 20 imen, zraven pa pesmica samo zame, o njih in o meni.

Tik pred podelitvijo spričeval. 
Ta konec tedna se bomo oddihovali od vsega skupaj, potem pa življenje gre dalje. 
Naj bosta ta dva dneva poletna, razigrana in skuštrana.
Kristina

nedelja, 12. junij 2016

Tedni 23 - 20



Ko sem v petek popolnoma izžeta proti večeru sedela na balkonu, je mimo mene pripraval milni mehurček, nato še eden, nato cele gruče. Prva misel je bila, da si sosedovi otroci dajejo duška, a glej no glej, zaslišim domače znane zvoke smeha in cviljenja. Z mehurčki se je zabaval moj (skoraj polnoleten) otrok + drugi polnoletni otroci. Takoj smo naredile cele kupe fotografij in popravile tradicionalno majsko-junijsko luknjo v fotografiranju. Letos imam celo dve fotki v mapi za maj.

TEDEN 22

Teden 22 sem zaključila v prijetni družbi z našimi devetošolci v termah Čatež, kjer so se mi po glavi nehote vozili filmi izpred mnogih let, ko smo bili leto za letom abonirani pri bazenih za malčke. Eno leto se je najbolj z veseljem v vodo metala naša rdečelaska - ves teden, brez prestanka. Škoda, da še ni bilo telefonov in digitalcev, da bi jo mimogrede posneli.

TEDEN 21


Gimnazija Franceta Prešerna je gostila tradicionalni Frankofonski festival,kjer so se s pevskimi in gledališkimi točkami predstavili učenci francoščine z vseh koncev Slovenije. Podeljena so bila tudi priznanja za uvrstitve na državnem tekmovanju v znanju francoščine in to je bil glavni razlog, da sem bila tam. Mogoče sem od ponosa nad zlatim in srebrnim priznanjem domov grede kupila rože v zame netipično roza barvah. 

TEDEN 20
Še en konec tedna, ki je bil poseben - po dolgih letih se počasi vklapljam nazaj v poučevanje francoščine, zato sem se udeležila letnega seminarja za učitelje francoščine v Kopru. Spočila sem si ušesa ob meni tako ljubi govorici, srečala nekaj starih znancev in veliko novih obrazov ter se naužila blagega morskega zraka.
Slika ni iz Kopra, ampak s Pašmana ali Ugljana, kjer smo leta nazaj preživeli ene prvih družinskih morskih počitnic. Ponazarja drvenje časa, saj sem bila tudi v centru Kopra nazadnje pred 30 + leti na Cankarjevem tekmovanju za srednje šole.

Še tri dni, da v svet pošljemo novo generacijo valetantov, jaz pa se vrnem nazaj v bolj normalne tirnice v šoli, doma pa k polimerni masi in kvački (pa tudi na vrt). 
Lep teden, 
Kristina
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...