sreda, 23. december 2009

Mir in vse dobro











Kakorkoli praznujete, naj vam bo lepo in toplo, naj se ustavi čas. Kristina

nedelja, 20. december 2009

Počasne











Take so moje letošnje čestitke. V petek sem si vzela čas in odposlala kupček v tujino, ker sem k sreči imela že od septembra narejenih ravno pravšnje število, ki mi sedaj niti niso bile več všeč. Nato sem drastično skrajšala seznam slovenskih prejemnikov čestitk. Nato je bilo popoldneva konec. Včeraj sem se lotila ustvarjanja in ugotovila, da mi nikakor ne gre in ne gre. Čisto preveč ur sem porabila za par izdelkov. Tolažim se s tem, da so za mano štirje res nori meseci in da je to nekakšno opravičilo za dejstvo, da mi energije preprosto zmanjkuje. V teh dneh zaključujem naporen projekt in tega sem res vesela. Zdaj se moram samo še prestaviti v praznovalno vzdušje in se privaditi temu, da mi ta teden ni več treba tako hiteti.
Lep in miren praznični teden vam želim.
Kristina

petek, 11. december 2009

Po več letih modre





Glede na ostale čestitke, ki jih gledam po blogih, bi bilo vseeno če teh božičnih ne bi objavila. Po nekajdnevnem oklevanju sem se odločila, da jih pokažem, četudi so preproste in narejene na hitro. So modre, kar je zame nekaj posebnega, saj sem zadnjih nekaj let uporabljala le klasično zeleno rdečo kombinacijo. Upam, da bom ta konec tedna uspela narediti preostale čestitke, ki jih ni malo.
Zgornji čestitki sta za prijateljici, ki praznujeta v teh dneh. Osvežujoče je narediti nekaj, kar ni božično obarvano, čeprav mi bo takoj januarja že dolgčas po snežakih, zvedicah in podobnem.
Lepe predpraznične dni vsem.
Kristina

ponedeljek, 30. november 2009

Mesec dni kasneje

November je kar nekam izginil in danes lovim zadnji dan, da ne bo cel mesec brez objave. Dela imam toliko, da komaj vem, kje se me drži glava, vendar se vseeno najdejo stvari za objavo.Tele angelčke sem naredila še v hudi poletni vročini, ko občutki niso bili čisto nič zimski ali božični in znašli so se na naslovnici zadnje številke Unikata. Naj vam prinesejo mir in srečo v decemberskih dneh.
Uspela sem narediti tudi par čestitk. Letos predvsem "embossiram" z vročino, ker neizmerno uživam v trenutku, ko se prah stopi in nastane vzorec.
Pred enim mesecem sem bila na Mary-jinem blogu izžrebana in sem prejela njeno ročno izdelano ATC (artist's trade card) z morskim konjičkom, sicer pa ona izdeluje nore slike izključno iz polija. Tjulnja ima na svoji vizitki, boljše posnetke pa najdete na njenem Flickru. Zanjo sem prvič slišala v eni od revij Polymer cafe in sem resnično navdušena nad njenim talentom.
Tale čestitka je prva, ki sem jo prejela letos, in sicer od Renate na jesenskih MaKriMa delavnicah, narisala jo je njena super talentirana hčerka. Prekrasna je in žive barve so mi lepšale sive novemberske dni.
Prejela pa sem tudi nagrado Over the Top pri Phoenix - še enkrat najlepša hvala, na vprašanja pa bom odgovorila kdaj drugič.
Lep praznični december vsem,
Kristina

sobota, 31. oktober 2009

Daljni vzhod






Kitajski in japonski vzorci so nekaj najlepšega na svetu. To se pozna tudi na izdelkih, ki sem jih pripravila za delavnico na temo transferja in na zapestnici, ki sem jo naredila na Majini delavnici. Seveda je bordeau rdeča. Pri Majdi pa sem delala hiško z zame neznačilnimi barvami kot izziv, da izboljšam odnos do barv na splošno. Če bi poslušala samo sebe, bi bilo vse v nevtralnih tonih in malo bordeau rdeče.
Delavnice MaKriMa so za nami, kar prehitro je šlo vse naprej, sem si pa lepo napolnila baterije. Hvala vsem za prijetno družbo, zelo sem uživala.
Lp Kristina

četrtek, 15. oktober 2009

11 najboljših













Pred kratkim sem napolnila svoj prvi bralni dnevnik, ki sem ga začela novembra 2007. Dnevnik je mogoče preveč visokoleteča beseda - v preprost zvezek sem zgolj zapisovala naslove prebranih knjig in datum, kdaj sem jih prebrala. Če sem bila pri volji, sem dodala še kratko vsebino ali opombo o kaki knjižni osebi, ki je bila nekaj posebnega.
Triindvajset mesecev kasneje sem preštela izkupiček in strogo statistično ugotovila, da sem prebrala 135 knjig, kar je 5,87 knjige na mesec, 95% knjig je bilo v angleščini.
Sem kar ponosna in zadovoljna, saj je bilo nekoč 9 let mojega življenja brez knjige (seveda ne štejem 2 do 3 obveznih čtiv v celotnem obdobju zaradi službe). Zato sem od samega veselja, da lahko berem in si delim bogato knjižnico s Tatjano in Vesno (hvala, girls), izbrala 11 knjig, ki so malo drugačne kot večina ostalih po vsebini - so me pretresle ali udarile na kako posebno čustveno struno.
Mogoče lahko komu služijo kot ideja, kaj bi prebiral v temnih in dolgih jesenskih večerih.

Lepo branje želim,
Kristina
PS Začenjam seveda nov zvezek, pa ga moram še izbrati in okrasiti.

sobota, 10. oktober 2009

Jesen


Zares je tu. Danes so mi v oči padli prvi živo rumeni listi na sicer še čisto zelenem drevesu. Ta paleta me vsako leto znova očara in poživi. Lani je po vetrovnem dnevu nastal tale obesek z že znano tehniko s folijo.
Letos bom upam sestavila lastno značilno paleto in zato še nekaj časa ne bo veliko novih izdelkov.
Polno barvitih dni vam želim.

Kristina

sreda, 30. september 2009

Keltske



Od septembra se poslavljam z največjim veseljem, ker se veselim oktobrskih barv in že sam mesec ima drugačen prizvok. Ne nazadnje so na obzorju tudi počitnice.

Iz vzorcev po navdihu Sarah Shriver sem sestavila še dve keltski ogrlici, kjer so perle zbrušene in spolirane do visokega sijaja, tako kot pri ogrlici v prvi septemberski objavi.

Lp Kristina

ponedeljek, 28. september 2009

Brez repa in glave





Občutek imam, da tako izgleda moje ustvarjanje zadnje čase. Rada bi pet stvari naenkrat, pa ni dovolj časa in preveč je motečih elementov v okolici. Zavedam se, da je to neko obdobje, skozi katerega se moram prebiti - enkrat bo že bolje.
Za danes pa tri zelo različne ogrlice:
- črne kroglice v kombinaciji s peskom osnovnih barv
- motiv iz folije na bakreni osnovi
- rožice iz delavnice Iris Mishly na "olivah".

Naj jesenske barve v vas prebude ustvarjalno žilico.
Kristina

petek, 18. september 2009

Prah...








v bivalnih prostorih je huda nadloga, prah, ki se imenuje pearl-ex pa je nekaj čudovitega. V poli odtisneš vzorec, s prstom ali čopičem naneseš izbrani odtenek in izdelek je nekaj posebnega. Po pečenju prelakiraš in to je to. Obožujem barvo azteškega zlata, več odtenkov "russet"( jesenska rdečkasto rjava ), barve duo, ki se glede na temno ali svetlo ozadje prelivajo v dveh odtenkih in interferenčne odtenke, ki so v lončku na videz beli, na črni podlagi pa zažarijo v pravi barvi.

Ker imam trenutno v delu sto stvari in bo verjetno dolgo trajalo preden kaj končam, sem malo pospravila arhiv na računalniku in "odkrila" ogrlice, ki sem jih že malo pozabila. Mogoče tudi vam polepšajo dan, čeprav so fotke slabe, ker so še iz časov, ko sem izdelke zgolj poskenirala.

Lep konec tedna vsem
Kristina

nedelja, 13. september 2009

Jesenske delavnice


Kot sta danes verjetno že objavili Maja in Majda, naša trojka - MaKriMa - med jesenskimi počitnicami organizira polidneve. Majda nam bo razkrila skrivnosti millefiorija, z Majo bomo naredile značilne velike zapestnice, vendar brez posebnega "extruderja", moja malenkost pa bo predstavila nekaj tehnik transferjev, ki so se izkazale kot konsistentno uspešne. Uporabile bomo Fimo gel in akrilni medij, v izdelke pa bomo vključile priljubljene motive iz revij in svoje fotografije ter priljubljena besedila. Toplo vas vabimo in se veselimo srečanja z vami.

J. - tebi pa 100x hvala, da si nas "zbrcal" in oblikoval izjemen zaščitni znak ter ime.

sobota, 12. september 2009

Ko ura brez kazalcev ...




... meri čas, se čas upočasni. Mogoče mi bo to uspelo s tole zapestnico, ki se je spet sestavila nekako po svoje, ne tako kot sem si zamislila. Všeč mi je starinski, opran videz številčnice, čeprav spet gre za "neuspeh" - ne najbolje narejen transfer. Me pa spominja na resnične starinske ure, ki sem jih videvala kot otrok v starih kmečkih hišah - še sama ne vem več točno kje.

Dolgujem še zaključek zgodbe o muciju. Ko je uspešno prespal pri nas prvo noč, se je zgodaj zjutraj odpravil na potep in dekleti sta ga našli na poti v šolo in odnesli domov (in uspeli ne zamuditi pouka). Čez dan pa se je izkazalo, da imajo najbližji sosedje še veliko več skrbi kot mi, saj jim je mladiček izginil nekaj ur po tistem, ko so ga pripeljali domov. Seveda gre za istega mucka in smo se vsi pomirili, samo da ga imamo tako blizu. Najmlajša je zdaj redna gostja pri sosedu in zabave ni ne konca ne kraja.
Tudi zgodbe s ključi se nadaljujejo in kopičijo. V ponedeljek sem popoldne čakala na konec neke dejavnosti deklet in bila vsa nestrpna, ker so že na samem začetku zavlekli. Odločila sem se, da ju grem iskat oz. grem nasproti, pa je ključ zopet ostal v ključavnici v popolno zaklenjenem avtu, ki ne premore kletnega okna. Rešil me je naš deček in oba sva imela čast narediti dodatnih 30 km, da je bila zvečer "družina" kompletna - 6 oseb, 2 avta, 1 maček in en gostujoči maček, ki je bil na svojem mestu pri sosedu.
AAhhh, ne maram septembra, ljubši mi bo oktober, ko se bom tempa že privadila.

Lp K

nedelja, 06. september 2009

Nedeljska zgodba


Zaradi tega puhastega bitjeca se je naša družina znašla pred zaklenjeno hišo brez ključev.
Ko smo ob prihodu zapeljali v garažo, je smuknil pod avto in nas vse očaral s svojimi učki in drobnimi nogicami. Ker že imamo muca, smo ga hoteli spraviti iz zasedenega območja, da se ne bi vnelo ljubosumje ali prišlo do kake bitke. Ko nam je po dolgem dobrikanju uspelo, so ga dekleta navdušeno crkljala in brez vsake misli smo hitro pritisnili na gumb za avtomatsko zapiranje vrat, da se mladiček ne bi spet skril kam v garažo. Potem pa smo obstali kot lesena možaka iz češke risanke. EEEmm a ti nimaš zmeraj ključa s sabo... ipd. Skratka - nekaj manevrov ni uspelo in čisto zadnja možnost nam je uspela. Zaščitna mreža na kletnem oknu ni bila čisto stoodstotno pritrjena in najdrobnejša se je zbasala noter. Glede na to, da smo avgusta izgubili našo drago muco Tačko, je možno, da bo tale pikica kar ostala pri nas.
Lep začetek tedna

Kristina
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...