sobota, 27. junij 2009

Nekoč pred davnimi časi...


sem hodila k čipkarskem krožku in veliko klekljala. Naredila sem zelo poseben prtiček, po zelo starem vzorcu in ga shranila v najtemnejši kot omare. V teh dneh je v našem kraju retrospektivna razstava čipk in so me pocukali za ta izdelek. Takole izgleda na razstavnem prostoru, jaz pa se bom klekljanja česa podobnega lotila ko in če pridem do penzije.
Lepo nedeljo Kristina

petek, 26. junij 2009

Clay Play Days 6












Počasi dokončujem izdelke iz Anglije. V Danijevi delavnici smo se ukvarjali z ostanki polija - scrap clay. Ker je imel toliko idej, sploh ni bilo časa veliko narediti. Nastal je samo obesek, ki bo šel na ključe in perlica, ki mi ni všeč.
Sedaj sem v miru preizkusila dve ideji - preprosto simetrijo in polža iz ostankov.
Prvo sem zmontirala s prepletanjem na francoski način (mislim, da podobno montira Cristalline), isti način pa sem videla tudi v izložbah modnih trgovin z oblačili.
Polž je zmontiran a la Ronna Sarvas Weltman - njena knjiga organskega nakita "Ancient Modern" je izšla pred kratkim. Osnova so črne skledice, ki sem jih zapekla preko okrasnih žebljev, ki jih je lani na delavnico votlih obeskov prinesla Natalia, potem pa smo jih z malo uspeha iskali po železninah po celi Evropi. Letos sta Dani in Natalia prinesla celo vrečo žebljev in jih podarila vsem, ki so to želeli. Neverjetno lepa gesta in kakšna pozornost!! Hvala, draga Španska prijatelja.
Vabim vas tudi na ogled moje nove galerije na Flickru, kamor bom počasi naložila tudi vse starejše izdelke, ki so pogosto okorni in čudni, a so mi vseeno dragi.
Lp Kristina

sreda, 24. junij 2009

Clay Play Days 5
















V počastitev začetka počitnic sem uspela dokončati zapestnico iz Donnine delavnice. Poleg pestrega življenja me je od dela odvračalo tudi pomanjkanje idej, katero barvo dodati, da bi črno rdeča kombinacija zaživela. Izključeni sta bili oranžna in vijoličasta in šele ko sem v roke prijela ostanke Kato gline, mi je postalo jasno da imam malo možnosti, ker imam malo barv. Poleg rdeče sem imela košček rumene. Po mešanju se je rdeča komaj kaj spremenila, zato sem dodala še belo in nenadoma mi je bil ton všeč. Zapestnica je nato nastala kar sama in danes sem jo že vsa ponosna nosila. Posledica: grožnja na delovnem mestu, da če ne bom nehala mahat z roko, mi bo izdelek zaplenjen. ;-D V glavnem, drag spomin mi je in namen imam narediti še veliko zapestnic (tudi zato, da si s podkupninami zagotovim varnost).
Dodajam tudi fotografije perl od swapa - vse skupaj in po naključnih skupinah. Pravzaprav - na drugi fotografiji so tiste, ki so vzbudile največje navdušenje v družini, ko smo jih ob mojem prihodu domov pregledovali.

Zadnja skupina so moje, tiste, s katerimi nisem bila pretirano zadovoljna, pa še težko jih je slikati, ker se svetijo. So pa značilne zame, ker sem najbolj navdušena nad obdelavo površin pri poliju (surface effects). V zadnjem času, predvsem po angleških delavnicah, pa me zelo nagovarjajo millefiori tehnike in sem vesela, da si na račun mnogih genialnih učiteljic in poli umetnic lahko širim obzorje.
Lep praznični preostanek tedna vam želim. Kristina

torek, 09. junij 2009

Clay Play Days 4




Tale obesek pa mi je dal vetra. Tehnika je super (glej opis pri Maji - polipap crafter), vendar bom v bodoče gradila na tem, da je v surovem stanju izdelek narejen čimbolj natančno. Na primer, krog sem z modelčkom vtisnila nenatančno in se ne da več popraviti. Veliko ostalega se sicer da zbrusiti, ampak brusiš in poliraš, pa še in še brusiš in poliraš, pa še vedno ni čisto zadovoljivo. V nekem trenutku sem dopolnila mero brušenja in poliranja in to se tudi vidi. Ni bila prav dobra ideja, da sem na prvem izdelku že naredila luknje za okrasne perle, ker so mi zelo zapletle stvari. Nisem jih dovolj natančno oblikovala, nasploh so premajhne in perle ne sedejo dobro vanje ali pa potonejo. Ko je stvar nekako stala skupaj, sem za nameček odbrusila del osrednje perle, ki je bila prej roza in sem jo potem nerodno barvala z alkoholnim flomastrom in še malo popacala okrog - pa spet brusila in polirala ta del, čačkic čisto okrog perle pa nisem uspela zbrisati.


Sem pa zelo zadovoljna s prelivom, nihče ne bi verjel da so tri uporabljene barve bela, magenta in črna - da, črna, ki jo magenta premaga po moči in izgleda, kot da gre preliv od temno vijolične do bele. Občudujem vse sotrudnice iz Anglije, ki so že tam uspele narediti super izdelke.


Kljub vsemu bom "backfilling" še veliko uporabljala, s spoštljivo mislijo na Sylvie (Maniguette), ki je imela svoje izdelke zbrušene v nulo. Podobno kot na Majdo in Majo, lani name ni naredila ne vem kakšnega vtisa kot soudeleženka (Francozinja pač) , letos pa sem se v njeni delavnici dobro počutila, zelo zelo pa jo občudujem, da perfektno govori angleško. Saj me tri, ki smo ble tam, tudi, ampak ona je Francozinja. Poznala sem jih veliko, res veliko, a vsak, ko je odprl usta, da bi kaj rekel po angleško, je izdavil samo neko nerazumljivo žlobudranje - z izjemo enega že pokojnega magistra geografije iz Pariza, ki je govoril enako dobro kot Sylvie. Torej poleg tega, da je super učiteljica ima tudi talent za jezike. Čez nekaj dni, ko bom spet imela čas pa začnem obdelovati Donnino zapestnico, da ne bom slabša kot Majda in Nataliine organske perle, da ne bom slabša kot Maja. ;-D Lp K

ponedeljek, 08. junij 2009

Clay Play Days 3




Z izdelki iz Anglije sem imela včeraj veliko težavo, ker bi najraje obdelovala vseh 6 hkrati. Po dolgotrajnem prirejanju delovnega prostora in prekladanju orodja, sem se vseeno morala omejiti in sem začela zadaj - z zadnjo delavnico, ki jo je naša skupina imela pri Iris Mishly (polimeri) iz Izraela. Njeni izdelki so se mi vedno zdeli krasni, vendar se mi sam millefiori zdi prezapleten, posebej pri rožah me je vedno motilo, če so oblečene v prozorno in se to potem na izdelku vidi kot mlečni oblaček okoli cveta. Najljubše rože so mi bile že več let tiste od Donne Kato, ko narediš samo cvetni list in en zelen list in to nalagaš na podlago.

Iris nas je vse fascinirala s svojo osebnostjo, mirnim pristopom, čudovitimi barvami in triki za izdelavo rožic. Najljubše pa mi je to, da rožico naredi v pravi velikosti, poljubni barvi, ki ni realistična, je ne oblači v nobeno ozadje, tako da se jo lahko uporablja še in še in še. Z veseljem se bom vedno spominjala Majdinega navdušenja, ko so ji rožice samo letele izpod prstov, uspele pa sva tudi z Majo in Italijanki Pamela in Carmella, s katerima smo delile mizo, sta se ravno tako dobro odrezali.

Navdušena sem tudi nad izdelavo "pillow beads" - blazinic - ker se jih do sedaj še nisem nikoli lotila in so zelo preproste za narediti in učinkovite pri sestavljanju ogrlice.

V zadnjih minutah delavnice, ko smo vsi že histerično pokali na široko razstavljeni material in orodje, sem še uspela narediti en hitri obesek, ki se mi je pa kar priljubil in sem ga spolirala in zmontirala.

Lp Kristina

četrtek, 04. junij 2009

Nametana dejstva o Clay Play Days 2








- Zdaj je tisti čas, ko bi potrebovala še veliko dopusta in bi delala sto na uro. Na delavnicah sem se včasih počutila kot oseba s posebnimi potrebami, ker mi je šlo delo dokaj počasi od rok. Seveda sem pospešeno srkala vase vse, kar smo izvedeli in zdaj nastaja v moji glavi nekaj novega. Ideje si pridno zapisujem in v kratkem bom zaštartala. Do takrat lahko občudujem odštekan prstan, ki ga je za zaključno žrebanje prispevala Sylvie (njen blog je Maniguette), ki je imela delavnico iz tehnike "backfilling".

- Nakupi so bili res sprostitev za dušo, telo pa je ob tem pridobilo nekaj prepotrebne kondicije. Če po mestu vlačiš 15 kil težko torbo, se mišice utrdijo. Doma sem ugotovila, da sem med drugim kupila 14 ustvarjalnih revij, 3 ustvarjalne knjige in 4 knjige za na plažo. Štirinajst revij z dodatki papirjev in podobnim tehta kar precej in upam, da si možak, ki je sedel poleg mene na letalu, ni poškodoval hrbtenice, ko se je kavalirsko ponudil, da mi torbo da v prostor za ročno prtljago.

- Zadovoljna sem, da smo delali zapestnico, ker sem do sedaj naredila iz polija točno dve. Prstan, ki sem ga dobila, pa mi tudi ne da miru in to še eno od področij, ki se jih želim lotiti. Kljub gori nastavkov za prstane, iz polija nisem naredila še niti enega.

- Dnevi v Angliji so bili kot oaza miru, kjer se ustaviš in pozabiš na neizprosno vsakdanjo dirko. Od časa do časa se začnem smejati samo zato, ker se spomnim na kakšno "faco" iz preteklih dni. V moji službi je to malo nerodno, ampak tudi malo "čudni" ljudje imajo mesto na svetu.

Lep konec tedna Kristina




sreda, 03. junij 2009

Nametana dejstva o Clay Play Days 1


- Imele smo se super in še enkrat super.

- Pet sončnih angleških dni brez oblačka meji na nedoumljivo. (Glej fotko - v tropski vročini 25 stopinj se je pač treba ohladiti:)

- Vsebina kufra in torbe je razstavljena po vsej hiši.

- Od prepihov in klime na letalu sem "fasala" zobobol in glavobol, a sem vseeno skulirana in zadovoljna.

- Ko bom obdelala zaostanke v službi in doma in se pozdravila, bom dokončala izdelke in prebrala priljubljene bloge.

- V naslednjih objavah bom nametala kar mi bo padlo na pamet, za sistematično reportažo pa se obrnite na Majo in Majdo.

Lep teden še naprej Kristina
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...