četrtek, 25. februar 2010

Nekaj dni kasneje...








... sem najprej izžrebala dobitnico bonbončka in to je mravljica. Čestitam, oglasi se na enaslov v profilu in paketek bo odšel na pot.

Sicer pa za prvo pokušino par slik pariških izložb nakita... takih, ki so seveda v našem cenovnem območju.
Lp vsem,
Kristina

četrtek, 18. februar 2010

Vingt ans apres...

Sliko sem posnela v Parizu leta 2000, ko sem bila tam službeno.
Trojica v bližini observatorija Greenwich.
Neva

...pomeni Dvajset let kasneje in je zgodba o treh mušketirjih, ki so v bistvu štirje.
Jaz pa danes rečem najprej "Un an apres", eno leto kasneje..., na prvo blogobletnico sem tako navajena tega kotička na spletu, da si težko predstavljam predvsem svoje ustvarjanje brez njega. Nad strahovi pred tem, da se postaviš na ogled, prevlada topel občutek ob vseh neverjetnih komentarjih, ob tem, da sem pokukajo ljudje z najrazličnejših koncev sveta in ne nazadnje ob tem, da bi naredila manj izdelkov, če me spletnik ne bi nekako vlekel naprej. Lepo je deliti z vami blogosfero! Hvala za vse obiske in komentarje, hvala tudi vsem, ki ste se odločili postati spremljevalci Mlina.

Rečem pa tudi "Dix ans apres", deset let kasneje, imam napokan kovček za nikamor drugam kot Pariz. Pod pariškim nebom se bom sprehajala z mušketirkama Tatjano in Vesno, s katerima smo ob vstopu v EU osvojile London. Hey girelz, če smo takrat preživele veter (glej fotko), ga bomo zdaj še toliko bolj. Obiskale bomo četrto mušketirko, Nevo, ki je Pariz zavzela z družino že septembra. Neva, de nas ne bi kej prešurizirala, predvsem pa mene ne, ke sm nardila popoln itinerar!

In zaključek - pustite pozdravček ali komentar pod to objavo in z malo sreče lahko prejmete bonbonček, ki ga bom prinesla iz Pariza. Seveda bo le malenkost, ker piham šele prvo svečko.

Čez kak teden sledijo tudi fotoreportaže iz mojega priljubljenega mesta.

Lepe počitnice vsem, ki jih začenjate in lep konec tedna vsem, ki počitnice zaključujete.
Kristina

torek, 16. februar 2010

Votline 1




Gre za zbirko votlih obeskov, pri katerih se da do onemoglosti igrati s tehnikami za obdelavo zunanjosti, v notranjost pa tudi lahko obesimo karkoli že želimo. Za prvo objavo sem seveda izbrala rožice, da še malo kličem pomlad, čeprav so barve skoraj jesenske.

Votli in prepleteni so tudi uhani, ki jih že lep čas obljubljam Tatjani. Tatjana, voila, da jih boš lahko nosila v prihodnjih dneh.
V četrtek pa je poseben dan in seveda sledi objava, čeprav je zadnje čase redkost, da bi pisala več kot enkrat na teden.
Upam, da se beremo.
Lp Kristina

sreda, 10. februar 2010

Pa bo pomlad prišla...


in takrat bodo zacvetele tudi magnolije. Do takrat pa bo v snežnem metežu cvetela samo tale osamljena na moji ogrlici.

Približuje se 1. obletnica tegale spletnika, meni pa se zdi, da še vedno enako (slabo) fotografiram kot na začetku. Zato tale poskus, da naredim mozaik. Že dolgo je na seznamu "nauči se", ker pri mnogih ustvarjalkah zelo občudujem tak način prikaza izdelkov. Nekega dne mi bo, upam, malo bolje uspelo.

Ob tem vremenu pa sem se spomnila še na verze "križemsvet gredo stopinje, edina izmed njih je moja, nanjo pada, pada sneg". Mogoče tudi ni čisto natančno navedeno, zagotovo pa ne vem več točno avtorja, samo spada k današnjemu dnevu. Mimogrede, tudi naslov današnje objave je iz neke pesmi.
Da ne bi preveč zašla v pesniške vode, me je jadrno zabrisalo ven iz programa in sem lahko vse še enkrat napisala.

Naj vas ne zamete, če ste še na poti domov, sicer pa lep teden.

Kristina
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...