torek, 06. januar 2015

Pogled v 2014

V teh dneh se občasno spomnim kake lepe stvari iz 2014, a ob urejanju in pospravljanju fotografij mi je postalo jasno, da je bilo leto povprečno, sivo in precej neprijazno. 


 Začelo se je z žledom -  predstavo vredno dežele zlobne ledene kraljice.



Že začetek februarja so se morali delavci v naši okolici boriti s poplavo. Očitno je bilo tudi kdaj sončno, če sem v istem mesecu posnela zgornjo sliko.


Na moj rojstni dan v marcu je bilo vreme sanjsko in izkoristili smo ga v "podobi raja".


Aprila uspemo dokončati kopalnico v našem nadstropju - pridobitev leta.


Maja sem poskusila novo zasaditev, ki se je lepo obnesla - nageljčki so cveteli do zadnjega snega prejšnji teden. 


Junija se zaženem v kvačkanje dekce po neverjetno napornem koncu šolskega leta. Da je popustila napetost tudi pri srednješolkah, je jasno, saj se nenadoma igrata s pliškoti, ki obiskujejo vse družinske člane.


Julija se direktno pod hišo naselijo stroji in imamo polne roke dela, da spremljamo izgradnjo protipoplavnega zidu. Poletje je zelo hrupno.


Ker ni in ni prave vročine sredi poletja fimamo in pečemo cake popse. So odlični!


Kot strela z jasnega neke sobote v avgustu pridrvi poplava iz sosednjega kraja in zalije večino strojev na gradbišču.


Kljub vsem nevšečnostim imam rekorden pridelek stročjega fižola in krompirja.


Septembra je zid končan, nastavljene so celo nove skale v strugo (po dve in po dve), me pa delamo načrte, kako bomo prihodnje leto nanje pritrdile sončnike in mini verande ter uživale sredi vode s koktajli v roki. To me tolaži skozi dolge septembrske tedne, ko se soočam z dejstvom, da imam doma samo še 25% svojih otrok - to je eno. 


Oktobra preživimo še eno poplavo, samo da je ta stoletna. Prvič v 24 letih ne morem v službo, ker je cesta poplavljena. Sicer pa grozljivo vodo gledamo varno izza zidu, ki je bil končan mogoče 10 dni prej. Brez njega bi bila slika zelo drugačna. Uf! Zjutraj po nori noči, sije sonce kot za stavo.


Novembra zastavimo praznovanje treh rojstnih dni v manj kot 2 mesecih.


Darila se začnejo nabirati v dnevni že v sredini meseca in proti koncu nas obišče naš dragi Miklavž - prezgodaj, ker na njegov praznik ni doma vseh članov družine.



Konec leta pričakam pod dekco, ki sem jo uspela sestaviti v začetku decembra, in ob odličnih koktajlih v pozdrav novemu letu. 

Na samo Silvestrovo smo se za las izognili požaru, tako da malo panični a vseeno z velikim upanjem in optimizmom začenjamo znova, ne glede na to, kaj bo leto prineslo.
Januarja si vedno izžrebam angleško besedo leta, ki je letos "knowing". Najprej sem se spomnila na frazo "there is no knowing..." - ne moreš vedeti, predvideti, kaj bo. Drži kot pribito, a to ni ovira za drobne užitke, pa tudi če bo leto slabo. Tako pomirjena sem se odločila, da vseeno poskusim še kaj pisati v ta spletnik in čimveč ustvarjati. Vabim vas, da mi delate družbo v Mlinu. 
Kristina

4 komentarji:

oldpunca pravi ...

Da te malo potolažim, ti povem, da imam doma 50% otrok, po številu sva pa na istem. :-))

Vladuška pravi ...

Kristina, najprej hvala za poslano voscilnico. Sem te praznike prezivela vstran od blogov, pa sele zdaj tole pisem in ti zelim vse dobro v novem letu. Naj bo res bolj prijazno z nami vsemi kot je bilo predhodno.

Hali pravi ...

Noro leto je za vami/nami, se strinjam... in sem vesela, da imam 100% otroke doma ( včasih, včasih tudi ne he he he sej veš), jeseni bo drugače. Ampak do jeseni je še dolgo in se veselim tvojih objav in ustvarjanj! Srečno!

moi pravi ...

2014 nam je res postreglo z vsemogočim, naj bo letošnje bolj prijazno.

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...