nedelja, 25. januar 2015

Ko me inspirira -čipke

Ko gledam Vladkine, Tinine in še nekatere čestitkarske mojstrovine, kar izgubim pogum, da bi kdaj kaj sama pogruntala in naredila. Zaenkrat ni druge možnosti, kot ta, da posnemam in se navdihujem. Seveda sem rok za izziv Ko me inspirira zamudila, a nič hudega. To bo moj letošnji izziv v oklepaju, kar pomeni - če in kadar bo šlo, bom sodelovala, sicer ne.
Miren zadnji januarski teden vam želim,
Kristina

sreda, 14. januar 2015

Moogly crochet-along #1

Prvi kvadrat za dekco 2015 je narejen. Naučila sem se novo tehniko "Jakobova lestev", ki da zanimiv učinek kitk. Nič kaj lahko pa se nisem privadila na debelo kvačko in prejo - imam seveda še celo leto časa za to. 
Lep drugi del tedna,
Kristina

nedelja, 11. januar 2015

Adventni šal

Unikatissimo, ki ima super objave za razne ustvarjalne ideje, sledim že mnogo let. Letos pa sem ob zaključku dekce pogrešala vsakodnevno pletenje/kvačkanje in z zamudo 10 dni začela plesti adventni šal. 


V omari sem med zalogami našla več let staro prejo, iz katere sem hotela narediti brezrokavnik - hecno, da v podobnem čipkastem vzorcu. 




Med prazniki sem ob TV pridno vrtela pletilke in šal je bil drugega januarja gotov.
Lep teden,
Kristina

petek, 09. januar 2015

Moogly crochet-along 2015


Težko sem čakala včerajšnjega dne, ko se je na Moogly-ju začel letošnji kvačkarski podvig. Dekca 2015 bo v zamolklih osnovnih barvah, imela bo samo 24 danih kvadratov, ker bo precej debelejša (kvačka številka 5).

In žal ne morem mimo strahotnih dogodkov v Franciji - grozljivo, nepojmljivo, peklensko.

Miren konec tedna,
Kristina

torek, 06. januar 2015

Pogled v 2014

V teh dneh se občasno spomnim kake lepe stvari iz 2014, a ob urejanju in pospravljanju fotografij mi je postalo jasno, da je bilo leto povprečno, sivo in precej neprijazno. 


 Začelo se je z žledom -  predstavo vredno dežele zlobne ledene kraljice.



Že začetek februarja so se morali delavci v naši okolici boriti s poplavo. Očitno je bilo tudi kdaj sončno, če sem v istem mesecu posnela zgornjo sliko.


Na moj rojstni dan v marcu je bilo vreme sanjsko in izkoristili smo ga v "podobi raja".


Aprila uspemo dokončati kopalnico v našem nadstropju - pridobitev leta.


Maja sem poskusila novo zasaditev, ki se je lepo obnesla - nageljčki so cveteli do zadnjega snega prejšnji teden. 


Junija se zaženem v kvačkanje dekce po neverjetno napornem koncu šolskega leta. Da je popustila napetost tudi pri srednješolkah, je jasno, saj se nenadoma igrata s pliškoti, ki obiskujejo vse družinske člane.


Julija se direktno pod hišo naselijo stroji in imamo polne roke dela, da spremljamo izgradnjo protipoplavnega zidu. Poletje je zelo hrupno.


Ker ni in ni prave vročine sredi poletja fimamo in pečemo cake popse. So odlični!


Kot strela z jasnega neke sobote v avgustu pridrvi poplava iz sosednjega kraja in zalije večino strojev na gradbišču.


Kljub vsem nevšečnostim imam rekorden pridelek stročjega fižola in krompirja.


Septembra je zid končan, nastavljene so celo nove skale v strugo (po dve in po dve), me pa delamo načrte, kako bomo prihodnje leto nanje pritrdile sončnike in mini verande ter uživale sredi vode s koktajli v roki. To me tolaži skozi dolge septembrske tedne, ko se soočam z dejstvom, da imam doma samo še 25% svojih otrok - to je eno. 


Oktobra preživimo še eno poplavo, samo da je ta stoletna. Prvič v 24 letih ne morem v službo, ker je cesta poplavljena. Sicer pa grozljivo vodo gledamo varno izza zidu, ki je bil končan mogoče 10 dni prej. Brez njega bi bila slika zelo drugačna. Uf! Zjutraj po nori noči, sije sonce kot za stavo.


Novembra zastavimo praznovanje treh rojstnih dni v manj kot 2 mesecih.


Darila se začnejo nabirati v dnevni že v sredini meseca in proti koncu nas obišče naš dragi Miklavž - prezgodaj, ker na njegov praznik ni doma vseh članov družine.



Konec leta pričakam pod dekco, ki sem jo uspela sestaviti v začetku decembra, in ob odličnih koktajlih v pozdrav novemu letu. 

Na samo Silvestrovo smo se za las izognili požaru, tako da malo panični a vseeno z velikim upanjem in optimizmom začenjamo znova, ne glede na to, kaj bo leto prineslo.
Januarja si vedno izžrebam angleško besedo leta, ki je letos "knowing". Najprej sem se spomnila na frazo "there is no knowing..." - ne moreš vedeti, predvideti, kaj bo. Drži kot pribito, a to ni ovira za drobne užitke, pa tudi če bo leto slabo. Tako pomirjena sem se odločila, da vseeno poskusim še kaj pisati v ta spletnik in čimveč ustvarjati. Vabim vas, da mi delate družbo v Mlinu. 
Kristina

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...