petek, 17. junij 2016

Teden 24

Dan D je mimo in v svet je odšla moja tretja generacija devetošolcev. 

Vse se je vrtelo okrog osrednje teme - sonce in sončni žarki, 

... tudi torta.

Zlato so se svetila priznanja (tule za 2. mesto na državnem tekmovanju iz francoščine) in knjiga najboljših učencev.



Ali so vedeli, kakšno obleko bom imela, da sem dobila rože v enaki modri barvi?

In najbolj ganljivo - vseh 20 imen, zraven pa pesmica samo zame, o njih in o meni.

Tik pred podelitvijo spričeval. 
Ta konec tedna se bomo oddihovali od vsega skupaj, potem pa življenje gre dalje. 
Naj bosta ta dva dneva poletna, razigrana in skuštrana.
Kristina

nedelja, 12. junij 2016

Tedni 23 - 20



Ko sem v petek popolnoma izžeta proti večeru sedela na balkonu, je mimo mene pripraval milni mehurček, nato še eden, nato cele gruče. Prva misel je bila, da si sosedovi otroci dajejo duška, a glej no glej, zaslišim domače znane zvoke smeha in cviljenja. Z mehurčki se je zabaval moj (skoraj polnoleten) otrok + drugi polnoletni otroci. Takoj smo naredile cele kupe fotografij in popravile tradicionalno majsko-junijsko luknjo v fotografiranju. Letos imam celo dve fotki v mapi za maj.

TEDEN 22

Teden 22 sem zaključila v prijetni družbi z našimi devetošolci v termah Čatež, kjer so se mi po glavi nehote vozili filmi izpred mnogih let, ko smo bili leto za letom abonirani pri bazenih za malčke. Eno leto se je najbolj z veseljem v vodo metala naša rdečelaska - ves teden, brez prestanka. Škoda, da še ni bilo telefonov in digitalcev, da bi jo mimogrede posneli.

TEDEN 21


Gimnazija Franceta Prešerna je gostila tradicionalni Frankofonski festival,kjer so se s pevskimi in gledališkimi točkami predstavili učenci francoščine z vseh koncev Slovenije. Podeljena so bila tudi priznanja za uvrstitve na državnem tekmovanju v znanju francoščine in to je bil glavni razlog, da sem bila tam. Mogoče sem od ponosa nad zlatim in srebrnim priznanjem domov grede kupila rože v zame netipično roza barvah. 

TEDEN 20
Še en konec tedna, ki je bil poseben - po dolgih letih se počasi vklapljam nazaj v poučevanje francoščine, zato sem se udeležila letnega seminarja za učitelje francoščine v Kopru. Spočila sem si ušesa ob meni tako ljubi govorici, srečala nekaj starih znancev in veliko novih obrazov ter se naužila blagega morskega zraka.
Slika ni iz Kopra, ampak s Pašmana ali Ugljana, kjer smo leta nazaj preživeli ene prvih družinskih morskih počitnic. Ponazarja drvenje časa, saj sem bila tudi v centru Kopra nazadnje pred 30 + leti na Cankarjevem tekmovanju za srednje šole.

Še tri dni, da v svet pošljemo novo generacijo valetantov, jaz pa se vrnem nazaj v bolj normalne tirnice v šoli, doma pa k polimerni masi in kvački (pa tudi na vrt). 
Lep teden, 
Kristina
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...